- SAMUELOVA 26
Savel je vstal in šel v Zifsko puščavo, z njim pa tri tisoč mož, izbranih Izraelcev, da bi poiskali Davida v Zifski puščavi.
Savel se je utaboril na griču Hahíla, ki je pred puščavo ob poti, David pa je bival v puščavi. Ko je David videl, da je Savel prišel za njim v puščavo,
je poslal oglednike in izvedel, da je Savel prav tedaj prišel.7 David in Abišáj sta prišla ponoči k ljudstvu, in glej, Savel je spal, ležeč v vozni pregradi, njegova sulica je bila zasajena v zemljo pri njegovem vzglavju, Abněr in ljudstvo pa so ležali okrog njega.
Tedaj je Abišáj rekel Davidu: »Danes ti je Bog izročil tvojega sovražnika v roko. Dovôli zdaj, da ga enkrat s sulico pribijem k zemlji – drugič ga ne bo treba!«
David pa je rekel Abišáju: »Nikar ga ne ubij! Kajti kdo bi mogel iztegniti svojo roko zoper GOSPODOVEGA maziljenca in ostati nekaznovan?
David je vzel sulico in vrč za vodo od Savlovega vzglavja. Potem sta odšla, ne da bi ju kdo videl, ne da bi kdo zaznal, ne da bi se kdo zbudil, kajti vsi so spali, ker je prišlo nanje trdno spanje od GOSPODA.
Ta vrstica vnaša v pripoved nadih čudežnega.
David pa je prišel na nasprotno stran in se od daleč postavil na vrh gore, tako da je bila velika razdalja med njimi.
David je odgovoril in rekel: »Glej, tu je kraljeva sulica. Naj pride čez kateri izmed mladeničev in jo vzame.
23 GOSPOD pa naj vsakemu povrne po njegovi pravičnosti in zvestobi. Kajti danes te je GOSPOD dal meni v roko, pa nisem hotel iztegniti svoje roke zoper GOSPODOVEGA maziljenca!«
25 Savel pa je rekel Davidu: »Bodi blagoslovjen, moj sin David! Zagotovo boš storil velike stvari in zagotovo boš zmogel.«
Potem je šel David svojo pot, Savel pa se je vrnil v svoj kraj.