Jezusova prilika o Božjem kraljestvu kot o semenu, ki raste, razodeva nezadržno moč dobrega.
S tako močjo deluje Bog. Z energijo rastočega semena se širi »kraljestvo« dobrega, kraljestvo resnice in miru, Božje kraljestvo.
Človek našega časa komajda še verjame v dobro. Dosegel je vrhunske rezultate v znanosti in tehniki. Osvaja vesolje, prodira v mikrosvetove materije in živih bitij. A njegova bitka za dobro, pristno in plemenito doživlja težke poraze. Razčlovečeni odnosi v družini, vseobsegajoči stres, moralna zbeganost, spletke in podkupnine, sumničevanja in umazana igra interesov so očitni bolezenski znaki civilizacije, v kateri mu je dano živeti.
Božja beseda razsvetljuje in usmerja v pozitivno tudi v najbolj kritičnih in na videz brezizhodnih obdobjih zgodovine. Jezusova prilika o rastočem semenu je izziv človekovi izgubljeni veri in človekovemu upanju, ki je danes močno načeto.
Seme, ki klije in raste, pa naj človek bedi ali spi, predstavlja trdnost vsega dobrega, ki se že s tem, da je dobro, postavlja na stran Boga. Neznatna in majhna semena dobrega, ki vzklijejo v človekovem srcu in se razrastejo v dobra dela, so osnovna konstrukcija Jezusovega Božjega kraljestva. V njegovem imenu se po vseh celicah sveta gradi zavezništvo pozitivnih, konstruktivnih in dobronamernih misli, namenov in dejanj, ki približujejo Boga kot izvir dobrega človeku in celotnemu človeštvu.
To je tisto malo gorčično zrno, ki je najmanjše od vseh semen na svetu, ko pa raste, postane večje od vseh dreves (prim. Mr 4).
Ko bi le znali začutiti rast Božjega kraljestva
v nas samih in okoli nas!
Ko je vsejano v srce človeka, raste samo od sebe.
To je tako čudovita stvar, kot je čudovita rast drevesa ali rože, in tako skrivnostna, kot je skrivnostno zorenje otroka, ki z leti postaja odrasel.
Rast Božjega kraljestvo ni odvisna od človekovih zmožnosti in moči. Presega človeka, saj je njegova gonilna sila v Bogu samem, ki vsemu dobremu, lepemu in plemenitemu daje rast.
Po: Z. Štrubelj, Katoliški glas, 1994