SLOVENSKI JEZIK 1251 leta:
V LAPORJAH (Npr.:bil sem v Poljčanah. Rodil sem se v Lomanošah, moji živijo v Lomanošah.) Izgovorjava v narečju je osnova za skupni slovenski jezik.
VERA, UPANJE, LJUBEZEN KRŠČENIH
NA TEM KAMNU:
Gradili, vzdrževali so to cerkev, krasili, v njej molili, sprejemali sveto Obhajilo, se spovedovali, prosili Gospoda, da blagoslovi skupno življenje novoporočencev.
Tukaj so dobivali moč in modrost za življenje po desetih Božjih zapovedih
(glej streho prižnice)
od tod so spremljali duhovnika, ko je nosil Sveto Popotnico in šel ‘devat’ v Sveto olje bolnike.
Tukaj so sprejemali moč, da so z ljubeznijo sprejemali iz Božjih rok otroke. Na misel jim ni prišlo, da bi se ravnali po sistemu ‘samoenotrok’ ali ‘samodvaotroka.’
Da niso zanikali milosti,
sprejemali so življenje ki so ga ob tem kamnu sprejeli
smo dokaz mi. ŽIVI -Ž i v i m o! ŽIVIMO!!!!
Kolikih od nas ne bi bilo,
če bi se naši starši ravnali po ‘samodvaotroka’!
Dragi naši PREDNIKI! Hvala vam za naša življenja, za vse kaj ste nam zapustili… POČIVAJTE V MIRU okoli tega KAMNA IN SVETIŠČA dela vaših rok. Hvala vam za vse, posebej za življenje!
S kakšno skrbjo in pobožnostjo so postavili tudi ta znamenja – kipe svetnikov in kaj so jim pomenili…