Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«
Cezareje Filipove: ta Cezareja (nekdanji Paneas, današnji Banijas) je mesto, ki leži pribl. 40 km severno od Galilejskega jezera, blizu izvirov Jordana; obnovil ga je četrtni oblastnik Herod Filip, sin Heroda Vélikega, ki je od l. 4 pr. Kr. do 34 po Kr. upravljal več okrožij severovzhodno od Tiberijskega jezera.
28 Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden od prerokov.«
29 In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.«
Za Marka in njegovo bralstvo ima izraz gotovo že krščanski, povelikonočni pomen, ki ga je moral mistično zaslutiti in preroško uvideti tudi Peter, da je bil deležen tolikšne Jezusove pohvale, kakor jo je ohranil Mt 16,17.
30 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali.
Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje
In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal.
Sin človekov gl. op. k Mt 8,20. – moral: ne gre za nujnost, ki bi jo lahko ljudje kakor koli doumeli ali izrekli: »S tem ko pravi moram, uči sicer o nečem nujnem, kar pa se mora zgoditi zaradi nekega neizrekljivega razloga« (Gregor iz Nise), po »nujnosti onkraj človeškega razumevanja, utemeljeni v Božji volji« (C. E. B. Cranfield). – starešine, véliki duhovniki in pismouki gl. op. k Mt 2,4; 3,7; 16,21. Celoten izraz tu označuje predvsem člane vélikega zbora (gl. slovar), ki je obsodil Jezusa na smrt;
32 O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati.
odkrito tj. z odkritostjo, zaupnostjo, sproščenostjo ali pa preprosto »javno«;
33 On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!«
Poberi se! Za menoj: slov. prevod skuša izraziti (hoteno) dvopomenskost gr. besedila; gl. op. k Mt 16,23. – satan tj. nasprotnik, sovražnik, zlasti sovražnik Boga, hudič (gl. op. k Mt 4,1). Ko Peter nasprotuje Jezusovemu trpljenju, prevzame vlogo satana, saj skuša Jezusa odvrniti od pokorščine Očetu.
34 Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel:
»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
35 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje db. svojo dušo; zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.
Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?
MARKO 8,27