Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.«
Tudi cestninarji so se prišli krstit, in so mu rekli:
»Učitelj, kaj naj storimo?«
Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?«
Rekel jim je: »Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.«
vojaki: morda rimski vojaki ali pa (verjetneje) judovski najemniki Heroda Antípa.
Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija,
je Janez vsem odgovoril:
»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil
v Svetem Duhu in ognju.
Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«
Tako je torej še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem dobro novico.
LUKA.3,10-18