Danes so v navadi intervjuji. Časnikarji raznih uredništev obiskujejo ljudi in jih sprašujejo o tem in onem, kar bi bralce in poslušalce utegnilo zanimati.
Današnji evangelij nam prinaša intervju, ki ga je za časa Tiberija ujel »časnikar« Luka iz Antiohije na bregu reke Jordan. Takrat je tam nastopal mogočen prerok. Njegov glas je odmeval po širni pokrajini. Množice so se zgrinjale okrog njega in ga poslušale. Ljudje raznih poklicev so ga spraševali, kaj naj storijo. Mož se ni izmikal odgovorom. Jasno in odločno jim je dajal navodila za življenje. Nikogar ni nagovarjal, naj pride za njim v puščavo, naj se, kot on, oblači v velblodjo kožo in hrani s kobilicami. Ne! Vsakdo naj ostane pri svojem poklicu, toda opravlja naj ga dobro in odgovorno in naj se varuje krivice.
Kako bi govoril ta prerok danes nam? Nič drugače. Poklicev je sicer mnogo več, kot so ji poznali v tistem času. Vsi so potrebni in nobenega ne bi zavračal. Vsakomur pa bi dal vedeti, da je njegova prva dolžnost delati dobro in se varovati krivice.
Zdravnikom bi govoril, da je njihov poklic življenje ohranjati, v nobenem primeru pa moriti;
učiteljem in vzgojiteljem bi naročal, naj mladim vcepljajo ljubezen do resnice, pa naj bo ta na katerikoli strani;
oblastnikom, naj krotijo nasilneže in ščitijo slabotne;
inženirjem in kemikom, naj ne uničujejo narave in ne zastrupljajo okolja;
sodnikom, naj odmerjajo pravico in se ne dajo podkupovati;
umetnikom, naj pri odkrivanju lepote ne prestopajo meja nravnosti;
duhovnikom, da je potrebno evangelij oznanjati bolj z življenjem kot z besedo …
Vsem pa bi povedal, naj bodo pripravljeni na prihod nekoga, ki bo imel v roki velnico.
Čistil bo svoj skedenj in odbiral zrnje.
Takrat ne bo dobro
biti plevel.
Po: p. F. Cerar: Evangelij na prepihu