Evangelij nam pripoveduje, kako je Jezus poslal apostole oznanjat Božje kraljestvo. Ko so se vrnili, so polni vtisov pripovedovali, kaj vse so doživeli. Jezus jih je poslušal, potem pa odvedel v samoten kraj z naročilom, naj se odpočijejo.
To naročilo velja tudi danes za vsakogar, ki pridno in zavzeto dela. Tudi za duhovnika, se razume. Pravilneje je ponoči spati v postelji kot podnevi dremati za volanom. Bolje je upoštevati zakonitosti, ki jih je Stvarnik položil v našo naravo, kot tvegati, da nas bodo nezavestne vlekli iz razbitega avtomobila.
Geslo, da je treba na zemlji moliti in delati, počivali bomo v pa v nebesih, naj si vzamejo k srcu tisti, ki počivajo tudi takrat, ko bi bilo treba delati!

Po: F. Cerar

Razmišljanje ob evangeliju 22.7.
Označena na: