Cerkev v Laporju, posvečena sv. Filipu in Jakobu (“IN LAPORIACH ECCLESIAM”), je prvič omenjena v zgodovinskih virih leta 1251, župnija pa 1395. Toda območje je bilo naseljeno vsaj od rimskih časov, o čemer priča žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Marsu, vzidan na južni strani cerkve.
Izvorna cerkev naj bi bila zgrajena 1374, sedanja, je dobila dokončno obliko leta 1907 in je bogato opremljena. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, več kipov je delo Jožefa Strauba.

Kamniti spomenik, najverjetneje apnenčast monolit, je oblikovan iz osmerokotne čašaste banje (s kvadratastim robom), ki sloni na osmerokotnem podstavku. Izdelava je preprosta, razmeroma groba, z več poškodbami in brez vsakršnega okrasja. Zunanji premer vrhnjega osmerokotnika je 57 cm, premer odprtine 35 cm, njena globina pa je 15,5 cm; celoten spomenik sega 50 cm v višino.

Glede na tipologijo je spomenik najverjetneje krstni kamen iz časa gotike in je morda edino materialno pričevanje o prvotni cerkvi. Primerjamo ga lahko s podobnimi spomeniki iz 13. in 14. stoletja, recimo krstilnikom v Cerkjah na Gorenjskem, ki je bil v spodaj navedeni poblikaciji tako označen:

»Očitno gre za krstilnik iz dobe gotike, kakršni so v Sloveniji redki, vsi znani pa so osmerokotne oblike, ki je tudi med avstrijskimi primeri večinsko zastopana. V Sloveniji so meni znani podobni krstilniki v Vuzenici, Solčavi, v lapidariju ljubljanskih Križank menda iz Šenpetrske cerkve, z Ojstrice pri Dravogradu (sedaj v Pokrajinskem muzeju v Mariboru), ki ima bogato grbovno in figuralno okrasje, na dvorišču gradu Khislstein v Kranju (prej na dvorišču Prešernove hiše, sicer pa neznanega izvora) ter morda tudi primerek pred kapelico s po izročilu zdravilno vodo v Kropi.
V vzhodnoalpskem prostoru se je v času gotike izvajal krst z oblivanjem čela, se pravi, da je bil krstilnik lahko razmeroma majhen. Običajno je bil v obliki keliha, se pravi, da so ga sestavljale baza, noga in čaša, a pravil oz. standardov za njihovo izdelavo ni bilo, tako da je vsak drugače oblikovan. Cerkljanski je imel verjetno poleg ohranjene čaše še nekakšen neohranjen podstavek, manj verjetno je, da je stal neposredno na tleh.
Podobno oblikovane kot čaša starega cerkljanskega krstilnika so nastajale od 12. do 16. stoletja. Ker je zelo preprosta, je stilno in časovno ožje neopredeljiva. V bogatejših okoljih, mednje lahko uvrstimo tudi cerkljansko faro (velesovske nune so že vedele, zakaj jo hočejo imeti inkorporirano svojemu samostanu), so v pozni gotiki tako preproste čaše redkost. V času gotike podstavki čaš postajajo vse vitkejši, krstilniki vse fineje obdelani, čaše pa praviloma manjše. Cerkljanska je razmeroma velika. Zaradi navedenega in zaradi redkosti uporabe oblike starega cerkljanskega krstilnika v 12. stoletju lahko njegov nastanek z znatno verjetnostjo postavimo v 13. ali 14. stoletje, kar ga uvršča med najstarejše ohranjene krstilnike v Sloveniji. Dokaj zanesljivo starejši je le romanski v Veliki Nedelji, ki je menda iz 13. stoletja.« Po literaturi sestavila dr. Monika Osvald
Viri: Blaž Močnik, Naša dediščina, Občasnik Kulturnega kluba Liberius Cerkje, številka 2, Cerklje na Gorenjskem 2017, str. 24-25.

Gotski krstilnik v Cerkljah

Loader Loading...
EAD Logo Taking too long?

Reload Reload document
| Open Open in new tab

Download [445.00 KB]

Krstni kamen, Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba
Označena na: