HEBREJCEM 12 1
Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka zapelje, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. [r] [O]
[stblockquote title=”” top_left=”” author=””]
Lk 8,15; 1 Kor 9,24sl.; 1 Tim 6,12; 2 Tim 4,7; vztrajno: vztrajnost je tekmovalčeva odlika; prim. 10,32; 1 Kor 9,24; Flp 3,12; 1 Tim 6,12; 2 Tim 2,5.
[/stblockquote]
2 Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.
3 Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.
Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.
On [Jezus] je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sedel na desnico Božjega prestola. Heb 12,2Oznanjevanje evangelija se je vse prevečkrat ustavilo (in se ustavlja) pri križu, smrti. Gre za usodno napako, kajti Jezusova človeška zgodba se je končala z vstajenjem od mrtvih. Če Jezus ne bi videl »veselja, ki ga je čakalo«, ne bi sprejel Kalvarije.
Krščanstvo, ki obstane pri križu, neizogibno nagiba k temu, da zanemarja življenje.
»Splavljeni zarodki, zapuščeni in izkoriščani otroci, invalidi, neporočene matere, bolni, brezposelni, izrinjeni iz družbe, zavrženi in osamljeni ostareli … trpijo? Naj potrpijo! Nosijo križ tako kot Jezus. Pravzaprav imajo srečo. Saj bodo potem vstali od mrtvih.«Potem! Ampak Jezus je vstal od mrtvih na zemlji. Ne potem! Kristjani se moramo zavzemati, da bodo imela vsa človeška bitja, ne glede na starost, socialni položaj ali zemljepisno širino, življenje v polnosti, ki jim ga je podaril Bog. Tukaj, na zemlji, in potem. Splav, izrinjenost, evtanazija … so greh, ker nasprotujejo »temu«, zemeljskemu življenju.