Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu,
ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu.
Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.
Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povojih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
(Jn 20,4–8)