Njegovi starši so vsako leto ob prazniku pashe hodili v Jeruzalem. ;
vsako leto: po postavi je moral vsak odrasel Izraelec romati v Jeruzalem za pasho, praznik tednov in šotorski praznik. Pobožne žene in otroci so očete spremljali prostovoljno.
Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi.
dvanajst let: iz poznejšega talmudskega traktata Nidah izhaja, da so judovski dečki bili dolžni živeti po predpisih postave šele od trinajstega leta dalje. Verjetno je ta običaj veljal že v Jezusovih časih. Poznejše judovstvo je iz tega prestopa v versko zrelost naredilo slovesnost, v kateri deček postane »sin zapovedi« (aram. bar misváh).
In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci.
Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali.
Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedël med učitelji, jih poslušal in vpraševal.
učitelji: učitelji postave so poučevali v tempeljskih stebriščih; pozneje je to delal tudi sam Jezus.
In vsi, ki so ga slišali, so bili iz sebe nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.
Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla:
»Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.«
Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?«
v tem, kar je tj. v templju. Možen prevod je tudi med tistimi, ki so (namreč med učitelji postave).
Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel.
Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu.
LUKA 2,41