Zrno kot seme

Vrata kašče so cvileče zaškripala. Slišalo se je nekaj krepkih korakov. Potem je močna roka previdno dvignila pokrov velike skrinje ob steni. Bil je gospodar. Z božajočim pogledom je premeril zlato pšenično zrnje in ga nagovoril: Napolnil bom vrečo in

Čelo-vek

Naši predniki pa so sebe označili z ‘NA ČELU NOSI VEČNOST’ = ‘ČELOVEK’. Brez nekega posebnega truda pa vsak od nas lahko vidi in sliši, da so naši predniki verovali v posmrtno življenje: npr.:staroslovanski grobovi v okolici Ptuja in drugod,