V afriško državo Ugando so kot prvi oznanjevalci evangelija prišli beli očetje, in sicer leta 189. Bili so lepo sprejeti, toda čez tri leta so morali deželo zapustiti, ker so arabski trgovci nahujskali kralja Mtesa zoper nje. Njegov naslednik mladi kralj Mwanga, je leta 1884 poklical misijonarje nazaj. Nekatere kristjane je povabil celo na svoj dvor jin jim zaupal visoke službe. Najvišji državni uradnik Katikiro je znal pridobiti na svojo stran kralja in dosegel je, da so usmrtili anglikanskega škofa Hannigtona in nekaj kristjanov, češ da so vohunili. Zaslepljeni kralj je sklenil, da bo naredil čisto tudi med svojimi paži. Naslednje jutro so se morali postaviti v vrsto. Tisti, ki molijo, so se morali postaviti na posebno stran. Med njimi je prvi stopil Karel Lwanga, predstojnik dvornih pažev, za njim pa je šlo petnajst drugih. Poln sovraštva je tedaj kralj izrekel sodbo: »Usmrčeni boste!« Odpeljali so jih na morišče, ki je bilo oddaljeno šestdeset kilometrov. Tja so hodili dva dni. Uboge paže so po poti mučili in nekatere celo že po poti pobili. 3. junija 1886 zjutraj so zvezane postavili na morišče, kjer so bili živi sežgani. Prvi je bil sežgan prav njihov voditelj Karel Lwanga.
3. junij – Karel Lwanga in drugi uganski mučenci