Jezus nam sporoča, da je on gospodar in izvor življenja. Pripoveduje o dveh čudežih, ki se med seboj dopolnjujeta. Gre za obuditev življenja Jairovi hčeri in za ozdravljenje žene, ki je trpela zaradi krvotoka.
Brž ko se je »šef« sinagoge Jair predstavil in lepo prosil, da bi njegova hči ozdravela, je Jezus pristal na to, da gre z njim. Kraj, kjer so se nahajali, je bilo gotovo zelo težko zapustiti.
»Mnogo ljudi ga je obdajalo in stiskalo!«
Med to množico pa se je nahajala tudi ženska, ki je bila videti nekam izgubljena. Imela je kronično bolezen in zdravniki je niso bili zmožni pozdraviti. Prizadevala si je, da bi se dotaknila roba njegove obleke, in si dopovedovala: »Ozdravela bom!« Krvavitev se ji je res takoj ustavila, kakor hitro ji je v tisti zmedi uspelo preriniti se do Jezusa.
Dejstvo je, da sta Jair in žena s krvotokom prežeta z enakim prepričanjem: Jezus in edino on sam je sposoben zdraviti. Po tem prepričanju jima je bil dan ves pogum, s katerim sta dosegla celo prejem življenjske moči. Imamo tudi mi ta pogum, ki omogoča, da »vstanemo v življenje« in ga resnično živimo?
Po: T. Kompare, Bogoslužno leto