JEZUS na zadnji večerji apostolom; Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.
[stblockquote title=”” top_left=”” author=””]veselje: v SZ je veselje pojmovano kot značilnost odrešenjske dobe in eshatološkega miru; v podobnem smislu se pojavlja tudi v evangelijih. Pri Jn so učenci, ki živijo novo življenje, že tu deležni veselja vstalega Kristusa. Za to veselje, ki ga v globini srca lahko čutimo tudi sredi trpljenja, si mora prizadevati vsak kristjan, saj le z njim lahko doseže polnost svojega življenja.[/stblockquote]
To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam.
Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem
imenu.
To vam naročam, da se ljubite med seboj!«
(Jn 15,9–17)