Rodil se je okoli leta 1580 v Vladimiru v Ukrajini. Po rodu je bil Belorus. Starši, ki so bili plemiškega rodu in pravoslavne vere, so mu pri krstu dali ime Joan (Ivan). Izučil se je za trgovca in je šel v mesto Vilno, kjer je prestopil k uniatom, katoličanom, ki obhajajo bogoslužje v vzhodnem obredu. Zahrepenel je po meniškem življenju in leta 1604 kot redovnik bazilijanec dobil ime Jozafat. Kmalu je postal diakon, leta 1609 pa je bil posvečen v duhovnika. Nekaj let je bil samostanski predstojnik. Ostra meniška pravila je izpolnjeval z vso resnostjo. Ves čas je bil trdno prepričan, da je samo Katoliška cerkev v povezanosti z rimskim sedežem prava pot k Bogu. Leta 1617 je sprejel škofovsko posvečenje in postal nadškof-koadjutor (pomočnik), leto kasneje pa nadškof v Pocoku. Tudi v tej službi se je ostro pokoril in rad pomagal ubogim. Prizadeval si je za sožitje med Pravoslavno in Katoliško cerkvijo. Vedno pogosteje so mu grozili s smrtjo, saj je bilo ljudstvo zbegano od političnih zmed med pravoslavno in katoliško strujo. 12. novembra 1623 zjutraj so možje z meči in sekirami obkolili škofovsko hišo. Ko je odhajal iz svojega stanovanja, so planili nanj in ga umorili.
Jozafat Kunčevič – 12. november