PAVEL APOSTOL KORINČANOM: Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.
V tej himni krščanske ljubezni (gr. agápe) je Pavel ubral lirične strune. V nasprotju s posvetno ljubeznijo krščanska ljubezen človeka sili, da pozabi nase in se razdaja bližnjemu. Njen izvir je v Bogu (prim. Rim 5,5), njen vzorec pa je Kristus (prim. Ef 5,2).
2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.
3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel,
mi nič ne koristi.
4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje,
je potrpežljiva, dobrotljiva … ni nevoščljiva db. potrpi; streže … ne zavida; v izvirniku torej ljubezen označujejo »dejavni« glagoli namesto »bledih« pridevnikov.
ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
Vse prenaša db. Vse pokrije, kar bi lahko prevedli tudi Vse zaščiti.
Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo,
ne mine db. ne pade.
9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo.
Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.
Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.
12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.
»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal;
preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil,
te postavil za preroka narodom.«
Jer 1,5