Pravi sv. oče, Janez Pavel II. V Evropski ustavi korenine krščanske kulture niso omenjene. Pa vendar, zastava, ki vihra na vsaki pomembnejši evropski ustanovi (kakor tudi oznaka z dvanajstimi zvezdami na vsakem evropskem avtomobilu) je delo slikarja, kristjana, velikega častilca Device Marije. Tako barve, kakor simboli, kažejo na marijansko pobožnost.
Na originalni skici so zvezde, razporejene v krogu, srebrne barve (šele kasneje so dobile zlato barvo) na modri podlagi. Modra predstavlja nebo in bela deviško čistost.
Kakorkoli, to je zgodba, o kateri krožijo različne verzije.
Vse se je začelo leta 1949, v Strasburgu, kjer je bil ustanovljen simboličen organ, brez politične moči, imenovan Svet Evrope. Leto kasneje je bil razpisan natečaj za skupno evropsko zastavo, kjer so sodelovali evropski umetniki. Eden od njih je bil tudi Arsene Heitz, takrat neznan slikar. Heitz je, kakor mnogi kristjani, nosil okoli vratu t.i. čudodelno svetinjo, narejeno po videnjih sv. Katarine Laboure, 1830 v Parizu. Redovnica je povedala, da ji je sama nebeška Gospa naročila, naj da kovati svetinjo z dvanajstimi zvezdami in napisom: “Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.” Svetinja je postala ena izmed najbolj razširjenih. Nosila naj bi jo tudi sv. Bernardka Soubirous, ko se ji je 11. februarja 1858 prvič prikazala Devica Marija, oblečena v belo in modro in se ji kasneje predstavila z imenom Brezmadežno spočetje.
Osnutek A. Heitza, z dvanajstimi zvezdami v krogu na modri podlagi, je zmagal na natečaju. Komisiji je predsedoval Belgijec judovske vere, ki ni vedel za marijanski izvor simbolov. Mogoče pa so ga pritegnile barve, ki so bile iste (na osnutku so zvezde srebrne barve na modri podlagi), kakor barve zastave nove države Izrael (1948). Tudi število zvezd nekako povezuje judovstvo in krščanstvo: dvanajst je Jakobovih sinov in Izraelovih rodov in dvanajst Jezusovih učencev. Najmočnejša vez pa je žena iz Nazareta, “Sionska hči”, vez med Staro in Novo Zavezo, v kateri se izpolni mesijansko pričakovanje.
1955 je Heitzova skica postala uradni osnutek za zastavo nove Evrope. Kritik ni manjkalo že takoj na začetku, saj je bilo držav članic le šest, zvezd na zastavi pa dvanajst- torej bi bila lahko nova evropska zastava po zgledu ameriške, kjer vsaka zvezda predstavlja eno zvezno državo. Arsene Heitz je uspel prepričati odgovorne v Svetu, čeprav ni omenjal verskega izvora, da je število dvanajst “simbol polnosti” in se ne bi smelo spreminjati, čeprav bi bilo držav več.
In še ena zanimivost. Zastava, kakršno poznamo, je bila uradno sprejeta med zasedanjem Sveta Evrope 1955. Dan je bil določen glede na politične obveznosti poglavarjev držav. To je bil 8. december – dan, ko Cerkev slavi praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Za mnoge, slučaj. Za druge pa mogoče tudi znak neke, “višje”, stvarnosti.
Ni vse v rokah politike in mogočnih tega sveta. Nad vidnim je nevidno in nad človeškim nebeško. Nad Evropo pa roka Brezmadežne, žene iz Razodetja, ogrnjene s soncem in vencem dvanajstih zvezd na glavi.
Glej splet:Brezmadežna