Okrog JEZUSA so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema,
2 in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je neumitimi rokami.
Ne gre torej za vprašanje higiene, temveč izpolnjevanja obrednih predpisov in s tem za vprašanje smisla same simbolične ureditve judovskega življenja; gl. op. k Mt 12,43.
3 Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila starešin in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok.
vsi Judje: ta Markova sodba dejansko drži le za strožje skupine Judov (farizeje, pripadnike kumranskega občestva in/ali esene); posploševanje, ki ga v Markovem poročilu uporablja Jezus, je bilo v antični retoriki običajno za govor o skupini. – starešin ali prednikov; mišljeno je nezapisano judovsko izročilo (predvsem v podobi predpisov), ki je po mnenju farizejev zavezovalo tako kot pisana postava; starešine so tako pokojni kot še živeči nosilci nezapisanega izročila.
4 Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce.
5 Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?«
6 Odgovoril jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano:
To ljudstvo me časti z ustnicami,
a njihovo srce je daleč od mene.
7 Toda zaman mi izkazujejo čast,
ker kot nauke učijo človeške zapovedi.
Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.«
14 In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi
in doumite! 15 Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.«
Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori,
prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
[stblockquote title=”” top_left=”” author=””]pohlepi (gr. pleonexíai) db. (želje) imeti vedno več; v papirusih in v krščanskih besedilih (prim. Ef 4,19; Kol 3,5; 2 Pt 2,3) ima izraz večinoma sopomen spolne nebrzdanosti. – razuzdanost ali objestnost. – nevoščljivost db. pokvarjeno oko; hebraizem, ki pomeni slab namen, sebičnost, nevoščljivost in sovraštvo do bližnjih; – nespamet (gr. aphrosýne): beseda ima v judovskih besedilih pomen nravne in duhovne otopelosti in ne pomanjkanja razumskih zmožnosti.[/stblockquote]
23 Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
Božjo zapoved opuščate in
se držite človeškega izročila.«
Marko 7 1