Giuseppe Sarto, kakor je bilo kasnejšemu papežu ime, je bil rojen 3. junija 1835 v severnoitalijanski pokrajini Veneto. Staršema je prvi otrok kmalu po rojstvu umrl, Giuseppe, ki so ga klicali Bepi, je bil drugi po vrsti, za njim pa je prišlo v hišo Sartovih še osem otrok. Mama Marjeta je zgodaj začutila, da ima njen Bepi duhovniški poklic, in vzgajala ga je tako, da je klic lahko uresničil. S pomočjo dobrotnikov mu je omogočila šolanje. Leta 1858 je bil posvečen v duhovnika. Kmalu po novi maši ga je škof poslal za kaplana v Tombolo. Tam je ostal devet let. Potem je bil poslan za župnika v Salzano, kjer je ostal prav tako devet let, nato se je preselil v Treviso, kjer je bil spiritual in škofijski kancler. Po devetih letih je bil imenovan za škofa v Mantovi. V devetih letih svoje škofovske službe je mantovsko škofijo globoko prenovil. Leta 1883 je bil imenovan za beneškega patriarha in obenem povišan v kardinala. 4. avgusta 1903 je bil izvoljen za papeža in privzel si je ime Pij X. Veliko je storil za prenovitev bogoslužja, redno/pogosto prejemanje sv. obhajila in za prenovitev cerkvenega petja. Silno ga je prizadel začetek prve svetovne vojne. Ta mu je dobesedno strla srce, ki je prenehalo biti 20. avgusta 1914.
21. avgust PIJ X.